»Nobene vloge se ni prestrašil, naj je šlo za dober, slab ali grd lik. Rad je imel svoje delo, počel je to, kar je imel rad. In več od tega si človek ne more želeti. Imel je lepo življenje.«
»Želim si, da bi se lahko zahvalil vsem likom, ki sem jih odigral, da bi se jim zahvalil, ker sem lahko izkoristil njihova življenja, da sem poučil samega sebe.«
»Na začetku Iger lakote je bilo zabavno, ko me je na letališču pogosto kdo pocukal za rokav. Pogledal sem dol, kjer me je gledala mlad človek, vedno dekle, nikoli fant. In njihova mati me je prosila, če bi se fotografiral z njeno hčerko. In ko sva stala drug ob drugem, da bi se fotografirala, je deklica po navadi rekla: 'Ali lahko gledate zlobno.'«
»Pri Sunrise on the Reaping me je navdihnila Humova ideja implicitne podrejenosti in – z njegovimi besedami – 'lahkote, s katero množici vlada manjšina'. Zgodba mi je dala tudi iztočnico za poglobitev v temo propagande in moči tistih, ki upravljajo javni diskurz. Vprašanje 'Ali je resnično ali ne?' se mi iz dneva v dan zdi bolj pereče.«
»Suzanne Collins je znova uspelo, vrača nas v svet Panema, da bi nam zastavila ključna vprašanja o našem lastnem svetu. Sunrise on the Reaping je izjemen roman, ki v del zgodbe Iger lakote, ki so ga bralci že dolgo hoteli podrobneje spoznati, vnese novo kompleksnost, perspektivo in razkritja.«
»Čeprav je bil ta čas v Parizu zame izredno težek, preživljala sem hud razhod in spolno me je napadel nekdo, s katerim sem delala, sem bila tako polna hvaležnosti za ta projekt, ljudi, s katerimi sem se zbližala, in to čudovito vlogo. Vrtinčasta mešanica čustev, ki se jih šele zdaj učim razumeti.«
»Želim si, da ne bi bilo to zame povezano s tako travmatičnim dogodkom, a to je prava divjina življenja. Kako ujeti kaos v lepoto. Garala sem, da sem se ozdravila in se naučila, kako se spraviti z osebo, ki me je napadla, in kako se spraviti sama s seboj.«
»Veliko ljubezni pošiljam vsem zlorabljenim tam zunaj. Proces je tako počasen in nelinearen. Želim povedati, da sem tukaj za vsakogar, ki se mora pogovoriti ali se izpovedati ali odpreti neizgovorjene prostore v sebi. Prosim, pošlji mi zasebno sporočilo, če potrebuješ varen prostor, kjer lahko deliš misli.«
»Mislim, da je treba biti optimističen glede tvorbe jezika, učenja novih besed in govora o stvareh, ki v preteklosti niso bile dobro postavljene v jezik, učenja o tem, kako zgraditi zavezništvo, posebej za lastno dobro počutje. To je res čudovito zavedanje ne samo o strukturah moči, ampak tudi to: Draga, potrebujemo počitek. Imejmo boljše ure na snemanju, bodimo prijazni drug do drugega.«
